Značilno podobo sredozemskih dežel soustvarjajo nasadi oljk. Posebej slikovita so skrivenčena drevesa z zavitimi debli, na katerih počivajo razvejane krošnje. Stara ljudstva so oljko častila kot sveto drevo, že v starozaveznih časih pa je bila tudi znamenje miru in sprave. Ko se je vrnila golobica z zeleno oljčno vejico v kljunu, je Noe spoznal, da je vesoljnega potopa konec.

V minulem stoletju so v mnogih krajih začeli opuščati gojenje oljk. Zaradi cenejšega olja iz drugih oljnic, krčenja kmetijskih površin, osipa podeželskega prebivalstva in pozeb so mnogi nasadi izginili. Starodavna drevesa so se umaknila vinogradom in modernim hotelskim naseljem. Veselo druženje ob obiranju in vonj po oljčnem olju sta postala preteklost, ki je hitro tonila v pozabo.

Petstoletna tradicija
Nekateri pa niso zavrgli stoletne tradicije prednikov in so še naprej skrbno negovali nasade. Med temi je tudi družina Palmieri iz...