Zima je letos pretiravala. Tako močno se je šopirila kot že dolgo ne. Pa saj se ne jezite, kajne? Meni se zdi vse kot velika božja preizkušnja. Lansko leto močna suša, letos obilno sneženje in dež, kot bi nam Bog želel povedati, da moramo biti ponižni in skromni, saj nam ne pomaga vsa učenost tega sveta, ko pa so tukaj tako osnovne dobrine, kot so voda, sonce in zrak, ki odločajo o našem bivanju.

Vsakdo si te ekstremne pojave razlaga, kakorkoli si želi, a vendar pride čas, ko zacvetijo narcise, tulipani, hijacinte, morda muskari, anemone, ranunkule in še drugo pomladansko cvetje in grmičevje. Neznansko se ga razveselimo, saj je prvo po zimi. Nekateri imate tega cvetja veliko v vrtovih, drugi ga kupite.

Vsekakor je čar cvetja pri bogoslužju tudi v tem, da sledimo letnim časom in naravi. Ker je napočila pomlad, je prav, da je to čutiti tudi v naših cerkvah, še zlasti po veliki noči, ki nosi tako močno simbolično spo...