Škof Gregorij Rožman, mož molitve in zaupanja



Škof Rožman je bil zelo goreč v molitvi. Poudarjal je, da ni dovolj za narod delati, ampak je treba zanj tudi moliti. Njegov življenjepisec Jakob Kolarič je o njem zapisal: »Morda ni noben Slovenec v času njegovega škofovanja toliko molil za naše ljudstvo kakor on. Kakor se je očak Jakob celo noč bojeval z Bogom in ga nazadnje premagal z molitvijo, tako se je škof Rožman na kolenih s sklenjenimi rokami bojeval za slovenski narod od tistega dne dalje, ko je prejel škofovsko posvečenje, posebno še v letih vojne in revolucije, ki so za narod bila bolj črna kakor najtemnejša noč.«

Rožmanov osebni strežnik Franc Gaber je ob četrti obletnici škofove smrti povedal: »Ko bi človek mogel zbrati vse ure, ki jih je pokojni škof preklečal pred Najsvetejšim, bi gotovo šle v leta; koliko rožnih vencev je šlo preko njegovih ustnic; koliko križevih potov je premišljeval, ve le Bog.«