»Hodi za menoj« (Jn 21,19).

Zadnje poglavje Janezovega evangelija se sklene z Jezusovim prikazanjem učencem pri Tiberijskem morju. Po brezplodnem nočnem ribolovu, v zori novega dne, neznanec učencem naroči, naj znova vržejo mreže.

Učenec, ki ga je Jezus ljubil, v skrivnostnem tujcu, ki stoji na bregu, in v njegovih besedah prepozna Gospoda. Tisti, ki ljubi, prepozna Ljubljenega, četudi je ta prestopil mejo smrti in življenja.

Bogati ulov presega vsa pričakovanja učencev in daje slutiti, da je čisti dar kot skupni obed, ki sledi. Pri slednjem Jezus učencem razdeli kruh in ribo, ki je znamenje pridruženosti njihovega vsakdanjega dela, prizadevanj in poslanstva njegovemu daru odrešenja. V kruhu in ribi ga učenci brez besed prepoznajo in šele v moči te hrane lahko postajajo in se spreminjajo v Tistega, ki je pred njimi kot zgled popolne ljubezni.

Da bi njegov dar v učencih obrodil polnost svojega sadu, morajo ljubiti tako, kot je ljubil On, z ljube...