Vede ali nevede – ali pa neznanje?

V 11. številki Družine je bralec Friderik Sulcer opozoril na napis, ki ga je mogoče prebrati ob prikazu srednjeveških umetnin na novi stalni razstavi Gorenjskega muzeja v gradu Khiselstein v Kranju in v katerem stoji trditev, da je bila »večina prebivalcev nepismena, duhovniki pa so maševali v ljudstvu nerazumljivem latinskem jeziku«. To seveda ni res. Če pa je hotel sestavljalec tega napisa povedati, da ljudstvo ni bilo deležno oznanjevanja v domačem, slovenskem jeziku, se hudo moti. Kot piše bralec, pričajo o tem drobci v slovenščini zapisanih molitev in drugih verskih besedil od Brižinskih spomenikov dalje. Še bolj pa so povedni arhivski zapisi o tem, da so po župnijah pridigali in tudi sicer občevali v slovenščini. Ko je bamberški škof Albert kot zemljiški gospod leta 1399 na prošnjo prebivalcev privolil v postavitev cerkve sv. Petra in Pavla v Trbižu, je to upravičil tudi z dejstvom, da v župnijski cer...