Darinka Kravanja iz Bovca v 103. letu starosti pomalem še sama skrbi zase: zjutraj zakuri šporget na drva in si skuha čaj, poskrbi tudi za osebno higieno. V lepem vremenu gre k maši, »latinsko bi, če bi kdo molil z mano, še znala odgovarjati«, pove. Moli, prepeva in se pogovarja v treh jezikih: nemško, »laško« (kar v njenem besednjaku pomeni italijansko) in slovensko, seveda pa najraje po bovško.




Zmernost v vsem, to je moj recept

»Veš, zelo sem radovedna in zelo rada govorim, menim, da bi lahko bila novinarka,« se hudomušno zasmeji, ko jo obiščem v njeni več kot ona stari kuhinjici. »Za začetek bom spraševala jaz, potem bom dala pobudo tebi. Sedi takole čisto k meni, sedaj že slabo slišim,« skoraj prišepne, kot da je to pri njenih letih najhujša pomanjkljivost. Potem ko me zasliši o moji izobrazbi, konjičkih, znanju starih molitev in ljudskih pesmih – z odgovori zlepa ni zadovoljna, dopolnjuje jih s svojim...