Kolač in ajdov kruh sta bila znamenje prijateljstva in povezanosti

Lani v novembru se je zgodilo, da sem v enem samem tednu dobila dve prav posebni darili, ki ju prav gotovo ne bom pozabila, čeprav smo ju že zdavnaj pojedli. Prav zaradi tega so bili pusti novembrski dnevi bolj prijazni.

Najprej je prišla na obisk znanka z Dunaja. Z njenim očetom sem pred več kot štiridesetimi leti delala skupaj v eni od dunajskih bolnišnic. On je bil kirurg, jaz pa začetnica in sem opravljala staž. Vem, da sva se že takrat veliko pogovarjala in sem spoznala njegovo družino. S hčerko, nekaj let mlajšo od mene, sem ostala ves čas v stiku in zdaj večkrat pride za nekaj dni na obisk v Ljubljano. Oče bo čez pol leta praznoval devetdesetletnico. Pri svojih skoraj devetdesetih letih vodi doma gospodinjstvo zase in za nekaj let mlajšo ženo, ki je nekoliko manj čila. Vedno mi pošlje prijazno pismo, ki ga napiše na svoj stari pisalni stroj. Tokrat pa mi je zraven poslal kolač, ki ga je sam s...