»Zbuja mi sleherno jutro uho, da prisluhnem kakor učenci« (Iz 50,4).

V veliki teden vstopamo z besedo preroka Izaija, ki nas močno vabi, naj se odpremo Gospodovemu delovanju, ki nam želi zbujati uho, da bi znali prisluhniti kakor učenci. Da, potrebno je, da vstopimo v skrivnost Kristusovega trpljenja in smrti z odprtim ušesom, ne le s telesnim, ampak predvsem z ušesom srca, da bi prisluhnili najgloblji resnici življenja, ki jo sam Bog razodeva, ko naše srce postane srce učencev, ki ne samo posluša, ampak popolnoma privoli temu, čemur prisluhne. Srce, v katerem poslušanje postane globoka poslušnost skrivnosti Očetove ljubezni po podobi Sina, ki je bil iz ljubezni pokoren do smrti na križu.

Na začetku velikega tedna, ki je središče našega življenja, nas Gospod kliče k poslušnosti Ljubezni, saj le v njej moremo že v temi prepoznati svetlobo, v trpljenju ljubezen do konca, v križu popolno razodetje Božje ljubezni, v praznem grobu vstajenje. Kliče nas, naj globok...