Na dan, ko je Jezus prišel k dobremu prijatelju Lazarju, pa ga je našel mrtvega in že pokopanega, »se je zjokal« (Jn 11,35). Ampak kako to? V svojem božanskem uvidu v prihodnje dogodke je gotovo že vnaprej vedel, da ga bo obudil od mrtvih! Najbolj razumna razlaga za to vprašanje je: Jezus je, kljub temu da je bil Bog, hotel doživeti celotno paleto človeškega doživljanja, z bolečino (prehitre) izgube dobrega prijatelja vred.


Za dobro in zdravo vero je ključnega pomena, da sprejemamo Jezusa v tem, kar dejansko je: resnični Bog in pravi človek. Se sliši nenavadno? A ravno to verujemo: Bog, ki biva v nebesih, je postal človek, kot smo mi, le da Jezusu v primerjavi z nami odštejemo greh (Heb 4,15). »Beseda je bila Bog … In Beseda je meso postala« (Jn 1,1.14). Jezus je za kristjane Bog. Ni samo posebne vrste človek, ki je lepo govoril o Bogu, temveč to je: »Vi me kličete Učitelj in Gospod. In prav govorite, saj to sem« (Jn 13,13). Vprašanje, ki pa se ob tem postavlja, je zap...