Človek, ki sledi dogajanju v Rimu, ima vtis, da je Benedikt XVI. bolj pretresel svet s svojim odstopom, kot če bi bil resnično umrl. Pretresel ni samo enomilijardnega katoliškega sveta, ki mu je duhovni poglavar, ampak, kar je posebej zanimivo, tudi nekatoliški, v Evropi laični svet. Tako sem na primer začuden prejel pismo prijatelja, ki nima nič s Cerkvijo. Če verjame v Boga, pa je bilo pismo napisano s pretresenostjo, večjo od moje, čeprav sem te dni bral drugi del Benediktovega dela »Jezus iz Nazareta«. Prijatelj je izražal svoje sočutje s človekom, ki mu je bil včasih tuj, pa je zdaj po njegovem postal žrtev ne samo starostne nemoči, ampak tudi okolja, v katerem je trpel. Podobno laiško zainteresiranost za Benediktovo usodo sem našel v levičarskem dnevniku »La Repubblica« v članku njegovega ustanovitelja in danes še sodelavca Scalfara. Ta se po eni strani izjavlja za »non credente«, za neverujočega, po drugi pa se prizadeto zamišlja v to, kaj naj dogodek v Rimu pomeni za Cerkev....