Dobroveljska planota (najvišji na njej je 1077 metrov visoki Tolsti vrh), ki se razprostira med Zadrečko dolino in robom Celjske kotline, je podobno kot sosednja Menina pretežno pokrita z gozdom. Ta daje že stoletja kruh samotnim kmetijam, ki so raztresene po zakraselem vršnem delu planote. Na Dobrovljah lahko ob naravnih lepotah občudujemo tudi precej cerkva. Na Čreti stojita kar dve, pod njima pa še planinski dom, ki je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih.



Dobroveljska planota je dobro prepredena z označenimi potmi. Čez njo peljeta evropska pešpot E6 in Savinjska planinska pot. Na priljubljeno Čreto v osrednjem delu planote se lahko vzpnemo s prelaza Lipa, iz Kokarij, Nazarij, Mozirja, Letuša in Braslovč, najbolj priljubljena pa je verjetno pot z Vranskega. To staro trško naselje, ki ima okrog osemsto prebivalcev, naj bi po legendi nastalo na kraju, kjer je bilo nekoč jezero. Ob njem je menda živelo precej vran, zato...