Kuhanje v domači kuhinji je resnično terapija in ustvarjanje

Emilija Čič Pavlič je otroška kuharica v pokoju. Navade, tudi prehranjevalne, so njena nevidna dota, ki jo je dobila od staršev. Dišeči okusi maminih jedi iz otroštva jo spremljajo še sedaj: v zimskem času krompir v zeljnici ali repnici, zabeljen z ocvrto čebulo in ocvirki, krvavica, gluhi štruklji z ocvrtim naribanim kruhom, prosena kaša na mleku, ječmenova kava in kruh, radič in fižol skoraj vsak dan ... Njena mama je bila odlična kuharica, dobra in spoštljiva do moža in do otrok.

»Kuhanje v domači kuhinji je terapija, med katero si pridobivamo uporabna znanja in delovne navade,« ste zapisali v knjigi Mamica, nauči me kuhati. Se vam ne zdi, da je bolj preprosto kupiti že na pol ali povsem pripravljeno hrano?

Kuhanje v domači kuhinji je resnično terapija in ustvarjanje novega, lastnega izdelka, lastne »slikice«. Pri tem se miselno in fizično razgibamo, saj treniramo roke, noge...