Smrt nam je vzela tvoje življenje, a spominov nate,draga Ruth, vsa tvoja dela, ki so bogata zapuščina, nam ne more vzeti nihče. A vseeno z bolečino v srcu pišem te besede o najinem prijateljstvu, čeprav bi mi bilo veliko ljubše, če bi spomine obujali med novimi rastlinami, ki si jih za prihajajočo sezono našla na razstavah in sejmih po Evropi. O vsaki si znala povedati svojo zgodbo, jo slikovito opisati in me navdušiti, da sem želela preizkusiti prav vse. Občudovala sem tvojo predanost, ljubezen in vznesenost do rastlin, ko sva se sprehajali med mizami v rastlinjaku. Medtem ko sem na domačem balkonu opazovala nove rastline, so mi v ušesih odzvanjale tvoje besede: »Boš videla, kako zanimiva je, pa tako obilne in lepe cvetove ima, diši po …«. Mnoge nove rastline si prav ti prva prinesla v Slovenijo, pisala si o njih in nam jih znala približati, še več, želeli smo jih tudi sami imeti, vzljubili smo jih in na koncu vzeli za svoje. Danes se nam zdijo balkonske rastline, ki jih še pre...