Kje v Svetem pismu piše, da se duhovniki ne smejo poročiti? In kje, da se moramo spovedati duhovniku? Ali pa, da lahko praznujemo praznike svetnikov? Še preden utemeljimo odgovore na ta in podobna vprašanja, se mi zdi pomembno spregovoriti o celoti Svetega pisma: kako ga beremo in razumevamo. Morda bo s tem pojasnjeno, da ni nič hudega, če nekatere stvari v njem pač niso zapisane. Samo mimogrede: kje v Svetem pismu pa piše, da mora pisati v Svetem pismu, da bi bilo resnično?
Dosti bolj kot sveti spisi je v središču krščanstva Jezus. To pomeni, da Sveto pismo ni zbirka besedil, v kateri bi bilo zapisano vse, kar zadeva krščanstvo, temveč so v njem besedila, ki so se piscem po navdihu Svetega Duha zdela najpomembnejša v zvezi z Jezusom. Sveto pismo je zato odločilno, vendar ne kot gola črka, temveč z vidika Jezusovega življenja. Zakaj? Jezus na primer nikjer v evangeliju izrecno ne naroča celibata, ker ga je pač živel. Zakaj bi torej pisali o nečem, kar je tako ali tako živel? Ni...