Škofje in socialno tržno gospodarstvo
Škofje in socialno tržno gospodarstvo
Osebni pogled in komentar dokumenta katoliških škofov Evropske zveze
Težava s trenutno uporabo besedne zveze “socialno tržno gospodarstvo” je po mojem mnenju v tem, da jo številni razumejo kot nekakšno tretjo pot med prostim trgom in socialnim oziroma socialističnim sistemom. Nikakor ne verjamem, da so tisti, ki so si besedno zvezo izmislili, imeli v mislih kaj podobnega. Zamisel o socialnem tržnem gospodarstvu pravzaprav izhaja iz ordoliberalističnih idej. Največja razlika med klasičnimi in ordoliberalci je morda v vlogi države. Splošno gledano klasični liberalci in zagovorniki prostega trga podpirajo čim manjšo državo, medtem ko ordoliberalci spodbujajo močno vlogo države z ozirom na trg. Oboji si želijo ustrezno pravno okolje za gospodarstvo in vzdrževanje zdrave ravni tekmovalnosti. Med ključne elemente ordoliberalizma sodijo denarna politika pod vodstvom centralne banke za denarno stabilnost in nizko inflacijo ter uravnoteženi državni proračuni. Po njihovem mnenju naj država ne bi usmerjala gospodarskih procesov.
Osebni pogled in komentar dokumenta katoliških škofov Evropske zveze
Težava s trenutno uporabo besedne zveze “socialno tržno gospodarstvo” je po mojem mnenju v tem, da jo številni razumejo kot nekakšno tretjo pot med prostim trgom in socialnim oziroma socialističnim sistemom. Nikakor ne verjamem, da so tisti, ki so si besedno zvezo izmislili, imeli v mislih kaj podobnega. Zamisel o socialnem tržnem gospodarstvu pravzaprav izhaja iz ordoliberalističnih idej. Največja razlika med klasičnimi in ordoliberalci je morda v vlogi države. Splošno gledano klasični liberalci in zagovorniki prostega trga podpirajo čim manjšo državo, medtem ko ordoliberalci spodbujajo močno vlogo države z ozirom na trg. Oboji si želijo ustrezno pravno okolje za gospodarstvo in vzdrževanje zdrave ravni tekmovalnosti. Med ključne elemente ordoliberalizma sodijo denarna politika pod vodstvom centralne banke za denarno stabilnost in nizko inflacijo ter uravnoteženi državni proračuni. Po njihovem...
Težava s trenutno uporabo besedne zveze “socialno tržno gospodarstvo” je po mojem mnenju v tem, da jo številni razumejo kot nekakšno tretjo pot med prostim trgom in socialnim oziroma socialističnim sistemom. Nikakor ne verjamem, da so tisti, ki so si besedno zvezo izmislili, imeli v mislih kaj podobnega. Zamisel o socialnem tržnem gospodarstvu pravzaprav izhaja iz ordoliberalističnih idej. Največja razlika med klasičnimi in ordoliberalci je morda v vlogi države. Splošno gledano klasični liberalci in zagovorniki prostega trga podpirajo čim manjšo državo, medtem ko ordoliberalci spodbujajo močno vlogo države z ozirom na trg. Oboji si želijo ustrezno pravno okolje za gospodarstvo in vzdrževanje zdrave ravni tekmovalnosti. Med ključne elemente ordoliberalizma sodijo denarna politika pod vodstvom centralne banke za denarno stabilnost in nizko inflacijo ter uravnoteženi državni proračuni. Po njihovem...