Dr. Marko Kremžar o poteh iz slovenskega kulturnega, spominskega in gospodarskega mrtvila Za presojo položaja, v katerem smo Slovenci s svojo državo, je dobrodošlo, če naš pogled seže dlje in širše – tako v geopolitičnem kakor v časovnem, zgodovinskem pogledu. Dr. MARKO KREMŽAR nenehno spremlja Slovenijo iz svojega doma v Buenos Airesu, hkrati pa »meri daljo in nebeško stran« globalnega dogajanja. Vprašali smo ga po njegovem videnju položaja Slovenije v zadnjih letih – zlasti na zemljevidu duha. Zdi se, kakor da je Slovenijo v zadnjih letih zadel neki duhovni »mrtvoud«,ali mrtvilo, kakor bi rekel pokojni filozof dr. Milan Komar. Več let smo imeli občutek, da živimo v nekakšnem umetnem, paraliziranem stanju; na resničnost se več ne odzivamo naravno. Kako razumeti to mrtvilo? Omenjate profesorja dr. Komarja, ki je posvetil temu vprašanju razmišljanja, ki so dala naslov tudi njegovi knjigi Pot iz mrtvila in mimo katere ob obravnavanju te teme ne bova mogla. Vendar menim, da bo treba za poskus odgovora na gornje vprašanje najprej preveriti pravilnost vaše izhodiščne teze. Ali je duhovni »mrtvoud«, ki ga opažate, res zadel Slovenijo v zadnjih letih? Če velja, kar pravi Milan Komar, da »se mrtvilo širi najprej, kjer ni resnice in ni stika z objektivno stvarnostjo«, se vprašajmo: kdaj se je slovenski narod oddaljil od resnice in od stvarnosti? Ali ni stopil na to pot že pred več ko pol stoletja? Takrat so se mnogi nekritično pustili zapeljati propagandi totalitarne stranke in se tako pričeli oddaljevati od resnice, vodilni sloj revolucionarjev pa se je ob osvajanju oblasti odločil, da sledi utopični ideologiji, ki ga ni le oddaljila od stvarnosti, ampak mu je tudi zamorila čut za dojemanje resničnosti. Ob državni osamosvojitvi niso niti prvi niti drugi storili ničesar, da bi zgrešeno popravili, med preostalimi pa so mnogi ob tem brezbrižno molčali in tako doprinašali k paralizi, ki jo omenjate. V Sloveniji je prišlo le do delne zamenjave vodilnega sloja iz časov enoumja, ostali pa so tudi tedaj širjeni miti in laži. Zato še vedno plavamo v nejasnih vodah tranzicije in iščemo izhoda. Komar pravi, da je »pot iz mrtvila le ena, zanesljiva in trdna: pot duhovnega razmaha«. Kar pomeni, da se družbene spremembe prično dogajati v srcih posamičnih oseb, ob sprejetju celotne resničnosti, ki ima globoke zgodovinske in duhovne korenine.