Živimo v času, ko seme moralnega relativizma, vsajeno v srčiko zahodnega sveta pred nekaj desetletji, že rojeva jasno prepoznavne strupene sadove.

Nekateri kristjani sicer še menijo, da je mogoče živeti spravljen s svetom, da je sprejetje postavk porabniške družbe, spolne revolucije, postmodernega ateističnega eksistencializma, lacanizma v različnih oblikah, moralnega relativizma tudi znotraj cerkvenih zidov razumljiv, do neke mere celo potreben korak v smeri dialoga s sodobnim človekom. A preglejmo nekaj sadov tega procesa, ki so postali še bolj opazni v sedanji krizi: goljufije na najvišji ravni v svetu financ in gospodarstva, neustavljivi pohlep po kopičenju gmotnih dobrin, ekološke katastrofe, napuh, ki ne priznava nobene meje, moralni razkroj celo v Cerkvi, ob tem pa militantna agresivnost »fronte naprednih«, ki načrtno briše še zadnje sledi o naravnih zakonih in tradicionalnih vrednotah, ki so bile stoletja temelj Evrope. Mislim, da ne dramatiziram, če rečem, da se n...