Z zaupanjem v Jezusovo zagotovilo, da ljubezen »vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane in nikoli ne mine (1 Kor 13,7–8)«, sva se pred dobrimi štirimi leti poročila. In kakšen odsev imajo te besede v najinem zakonu in družini?




»VSE PRENAŠA«

Druženje pri Veri in luči, pevskem zboru in mladinski skupini je utrjevalo najino prijateljstvo, ki je sčasoma preraslo v ljubezen. Ta je kasneje v šoli za zakon dozorela v zakrament sv. zakona in skupno življenje. Kot snaha in zet sva bila deležna brezpogojne sprejetosti, z velikodušno pomočjo staršev sva si ustvarila dom, v katerem je zaradi odkritih in spoštljivih odnosov bivanje pod isto streho z mojo prvotno družino (sicer v ločenem gospodinjstvu) zelo prijetno. Zaupala sva Bogu in takoj po končanem študiju oba dobila zaposlitev. Preizkušala sva se v vlogi moža in žene, se veselila rojstev nečakov in povezanosti razširjenih družin...