»Arkadno stopnišče, ki vodi do vhoda cerkve sv. Mihaela, je dotrajano, z značilnega zvonika padajo kosi betona. Že smo dali napis, da je približevanje cerkvi na lastno odgovornost. Porozna betonska streha pušča, kar povzroča gnitje ostrešja, ob deževnih dneh po cerkvi postavljam vedra in lovim deževnico. Plečnikova umetnina pred našimi očmi gnije in plesni.«



Približno s temi besedami je Edi Strouhal, župnik župnije Ljubljana – Barje, zbudil zanimanje v atriju SAZU-ja, kamor so ga povabili kot sogovornika na predstavitev knjige iz zbirke Umetnine v žepu avtorja Damjana Prelovška o cerkvi sv. Mihaela na Ljubljanskem barju. Pravzaprav je alarm Strouhal prižgal že jeseni 2010 ob velikih poplavah, ko je pri pregledu odkril, kako znamenito arhitekturo razjeda zob časa. Z župljani bi se že lotili nujnih obnovitvenih del, a imajo zvezane roke, saj je cerkev spomenik državnega pomena in vsak poseg mora odobriti spomeniško varstvo. Nemu...