Za razliko od veljakov materialistične vere 20. stoletja, se pravi marksizma, ki se niso – nihče izmed njih, niti Lenin – ukvarjali z ustanoviteljem marksizma kot človekom, je sedanji papež kljub starosti in izredni zaposlenosti posvetil zadnja leta osebnosti ustanovitelja krščanstva, in to z obsežno knjigo »Jezus iz Nazareta«. Ta razlika je razumljiva z raznih vidikov. Eden je ta, da je Jezus svoje sporočilo, svoj evangelij, ne samo oznanjeval, ampak ga tudi sam živel.

Toda kar me je pri Kristusovem liku, kakršen izhaja iz dela papeža Benedikta, posebej prevzelo, je poteza, ki se me je dotaknila kot Slovenca. Da je bil Kristus zaveden pripadnik svojega naroda in da se je zvesto držal njegovih izročil, sem seveda vedel že prej. Dovolj je, da bereš evangelij, pa vidiš, kako ima Kristus tako rekoč na jeziku sveto knjigo svojega naroda, Staro zavezo, na primer Preroke. Ta zvestoba tradiciji je nekaj izrednega, če pomislimo na neznansko novost njegovega sporočila. Gre za najgl...