Slomškovo leto v znamenju kulture

Priznam, da je gornji stavek malce nenavadna izbira za naslov članka, ki naj bi govoril o veri in kulturi, o veri in umetnosti. Ne nazadnje nam Sveto pismo poroča, da ga je izrekel človek »z nečistim duhom« in bi mi tako lahko kdo očital, da hočem kulturnikom in umetnikom kar tako vnaprej in počez prilepiti oznako, »da so od hudiča«. Res pa je tudi, da se sodobna umetnost izogiba Bogu in se ga boji »kot hudič križa«. Morda kdo poreče, da ni tako hudo, ampak po dvajsetih letih profesionalnega pečanja z umetnostjo lahko mirne (in čiste) vesti zatrdim, da je. Tako hudo. In táko húdo.

(Naj mi bo oproščeno, ker bom od tu dalje o umetnosti govoril kot o gledališču. Govorim lahko zgolj iz lastnih izkušenj na lastnem področju in ponosno pripadam zvrsti, ki jo je Wagner poimenoval »GesamtKunstWerk« – celostna umetnina, kar pomeni, da gledališče najbolj polno in celostno zdr...