Verska svoboda in položaj verskih skupnosti sta v različnih državah zelo različno urejena. Tudi v članicah Evropske unije, kjer je zagotovljena visoka raven spoštovanja človekovih pravic, ni enotnega modela. Začnimo z državo, ki predseduje EU.

Protestantska Danska ima manj kot 1% katoličanov. Krščanstvo je sprejela s krstom kralja Harolda leta 960, frizijski misijonarji pa so prišli že okrog leta 700. Leta 1536 je bil kralj Christian III. kronan kot luteranski kralj. Cerkev je postala državna, njen zakonodajalec pa kralj. Po ustavi iz leta 1665 je moral kralj slediti augsburški veroizpovedi in poskrbeti, da so bili vsi prebivalci njeni verniki. Demokratična ustava iz leta 1849 je dala versko svobodo vsem prebivalcem razen kralju, ki »mora biti član Evangeličanske luteranske cerkve«.

Sedaj je Danska izrazit primer države z državno cerkvijo, ki jo imenujejo ljudska cerkev. Ustava določa: »Evangeličanska luteranska cerkev je ljudska cerkev in jo kot tako država p...