Prijazni gospod iz Podbrezij, ki redno bere Družino, mi je poslal dve resnični zgodbi iz življenja in dela župnika in kanonika Melhiorja Goloba (1915–2004).

• Ko je župnik Golob maševal na eni izmed podružnic župnije Škofja Loka, je pred pridigo zbranim vernikom, ki so se v cerkvi zadrževali zadaj, rekel tole: »Takšni ste kot moja pleša. Zadaj in ob straneh vas je nekaj, spredaj pa je vse prazno.« Povabil jih je, naj se pomaknejo naprej. Ker njegovo prigovarjanje ni nič pomagalo, je rekel: »Če vi ne marate k meni, grem pa jaz k vam.« In je šel pridigat pod kor!

• Po maši na drugi podružnici je šel župnik Golob na kosilo h ključarju. Domači so mislili, da bo molitev pred jedjo zmolil župnik Golob. On pa je rekel: »Gospodar, v tvoji hiši smo, zato ti moli.« Ključar zmoli običajno molitev, nato pa vpraša župnika: »Ali sem dobro molil?« »Odlično,« odvrne Golob, »za župnika kake srednje velike fare bi bil kar dober!« »...