Draga Kristina!

Dostikrat se zgodi, da gredo ostali že spat, midva, ki sva »že velika«, pa obsediva pred televizorjem in pogledava kakšno neumno nadaljevanko. (In pustiva debato o tem, da neumnost in pamet v »najinih svetovih«, ne samo da rasteta na različnih drevesih, ampak dajeta tudi plodove čisto drugačnih oblik, da o okusu sploh ne govoriva.) Vsebina teh neum…, no, nadaljevank, je pač kakršna.

Dejstvo je, da bi laže našel šivanko v kopici sena kot pa kakšno srečno družino na televiziji. In ko rečem »srečno«, ne mislim na izumetničene, v celofan zavite, neresnične ljudi, ki se neprestano smehljajo, si pripravljajo zajtrke, si solznih oči vsevprek in vse po vrsti odpuščajo, si podarjajo ledvice in kar je še takšnih in podobnih »žajfnih« prijemov, ki spravljajo resnične ljudi v zavist in slabo voljo.

Govorim o tem, da očetje in mame na televiziji običajno niso poročeni, če pa že so, je to že v tretje ali v četrto, največkrat pa so »srečno« ločeni in hodi...