Če zakon oz. življenje v zakonu in družini ni samo iskanje kompromisov, večno prilagajanje in vaja v potrpežljivosti, kaj je potem?

Dokler ne prepoznamo temeljnega čustvenega in duhovnega pomena zakona, je vsako bivanje v odnosih samo polovična in začasna rešitev, v kateri se človek ne more izpolniti. Prav tako ne more okusiti občutka varnosti, pripadnosti in osebne sreče, k čemur vendarle teži po svoji naravi in kar mu prinaša notranji mir.

Zgolj preživetje?

Ljudje v današnji družbeni in gospodarski situaciji bolj ali manj skrbimo samo še za to, da preživimo iz dneva v dan in da se uspemo vsaj za silo pomiriti ob misli na prihodnost. Morda bi morali reči »ob misli na jutrišnji dan«, saj postaja prihodnost preveč negotova in preveč oddaljena, da bi razmišljali o njej. Ta izjemno zahtevna in s strahom prežeta sedanjost nas sili, da se povsem posvetimo akutnim vsakodnevnim problemom. V upanju, da nas bo pridnost rešila, mrzlično hitimo v službe, pre...