Okrog leta 1228 je ljubljansko gospodstvo križnike povabilo tudi v glavno mesto dežele Kranjske in jim dodelilo prostor zunaj mestnega obzidja, redovna hiša so bile današnje Križanke. Tako kot že na Štajerskem so tudi tu ustanovili zavetišča za reveže, bolnišnico za gobavce, sirotišnice in šole za revne otroke. Leta 1268 pa so jih povabili še v Belo krajino: iz župnije Črnomelj, ki jim je bila dodeljena, so se razširili še v Metliko, Semič, Podzemelj in Vinico, tudi tu so poleg obrambe ozemlja in duhovne oskrbe uveljavili socialno in karitativno dejavnost.

Red je v zgodovini doživel več prelomnic, največja je bila leta 1929, ko je red sprejel nova pravila: prenehal je biti laiški viteški red in je postal duhovniški red. Vodstvo so prevzeli duhovniki redovniki križniškega reda, laiki so od takrat le še pridruženi člani oziroma t. i. familiarji, ki pa so v Sloveniji šele v ustanavljanju.

Ob začetku druge svetovne vojne je...