Nebeški Oče!
Jaz sem tisti otrok iz dobre družine,
ki je bil rojen v času debelih krav,
pa je v času suhih postal odveč,
ker k ničemur ne prispeva
in ga nihče ne potrebuje.
Jaz sem tisti, ki mu v šoli ne gre,
ki se ne uči tujih jezikov in ne igra klavirja,
ki nima za šolo v naravi in ne za izlete,
se ne oblači v »znamke« in nima svoje sobe
in ga nihče ne pogreša pri treningu.
Jaz sem tisti, ki ga niso krstili in ne vzgojili,
ki mu je vseeno, kaj je na levi in kaj na desni,
ki se ne meni za to, kaj je zgoraj in kaj spodaj,
pa vendar potrebuje ljubezen
in si želi neplačane bližine.
Jaz sem tisti, ki ima samo mater,
včasih pa tudi več očetov,
ki je občasno z več brati in sestrami,
nemalokrat pa je tudi čisto sam
in nihče ne povpraša po njem.
Jaz sem tisti otrok, ki vleče travo,
kdaj pa kdaj v parku sprazni steklenico,
se za plačilo pusti poljubiti
in zmakne denar, ki ga ne more zaslužiti.