Živimo v razgibanem času. Za mnoge v času, ki družini ni naklonjen. V težkih časih.

Babica nam je otrokom, ko smo se stiskali v majhni izbi ob topli peči v času počitnic, večkrat pripovedovala, kako se je z leto dni starim dojenčkom, našim stricem, v času druge svetovne vojne skrivala v vlažni kleti in trepetala, da ne bi kateri od nemških vojakov mimogrede vrgel ročne bombe v klet in jih vse pobil. Težki časi so bili.

Ko se žvižganje granat in bobnenje eksplozij še ni povsem poleglo, je najstarejši sin v kolovozu našel mino. Zadnje, kar je slišal, je bila oglušujoča eksplozija. Kaj reči o tistih časih?

Toda življenje gre naprej. Trdoživo in žilavo. Tako krhka in drobcena ženica je bila, a je živela skoraj celo stoletje. Človek se vpraša: Le kaj jo je držalo pokonci? Kaj jo je gnalo? Od kod, od koga je črpala moč? Kako to, da pred izzivi ni pokleknila, ampak je premagala vse ovire?

Odgovor je zelo preprost – ko je le mogla, je v roke vzela rožni v...