Prepovedane knjige v ognju in na policah
Objava:
24. 12. 2012 / 23:00
Deli:
Čas branja:
7 minut
Nazadnje Posodobljeno:
05.04.2013 / 08:41
Prepovedane knjige v ognju in na policah
Škof Tomaž Hren in sežig protestantskih knjig v Ljubljani
Boj med katolištvom in protestantizmom v drugi polovici 16. in na začetku 17. stoletja spada med najbolj travmatična obdobja slovenske zgodovine. Zgodovinarji, literarni zgodovinarji, publicisti in literati so vsaj že od konca 19. stoletja v nevarnosti, da se te teme lotevajo pod vplivom raznih predsodkov – bodisi konservativne bodisi liberalne provenience. Zato mora stroka tedanje dogodke raziskovati in predstavljati čim bolj neodvisno in argumentirano, tako da bi čim manjkrat postali predmet manipulacij.
Škof Tomaž Hren in sežig protestantskih knjig v Ljubljani
Boj med katolištvom in protestantizmom v drugi polovici 16. in na začetku 17. stoletja spada med najbolj travmatična obdobja slovenske zgodovine. Zgodovinarji, literarni zgodovinarji, publicisti in literati so vsaj že od konca 19. stoletja v nevarnosti, da se te teme lotevajo pod vplivom raznih predsodkov – bodisi konservativne bodisi liberalne provenience. Zato mora stroka tedanje dogodke raziskovati in predstavljati čim bolj neodvisno in argumentirano, tako da bi čim manjkrat postali predmet manipulacij.
Takšne obravnave nista bila, žal, nikoli deležna sežiga protestantskih knjig v Ljubljani 29. decembra 1600 in 9. januarja 1601, ki jima tudi zaradi bližajoče se obletnice velja nameniti nekaj besed. V zvezi z njima se v strokovni in poljudni literaturi že dobro stoletje ponavlja vrsta zmot, ki daje približno takšno sliko: katoliška Cerkev naj bi v podobi tedanjega ljubljanskega škofa Tomaža Hre...
Boj med katolištvom in protestantizmom v drugi polovici 16. in na začetku 17. stoletja spada med najbolj travmatična obdobja slovenske zgodovine. Zgodovinarji, literarni zgodovinarji, publicisti in literati so vsaj že od konca 19. stoletja v nevarnosti, da se te teme lotevajo pod vplivom raznih predsodkov – bodisi konservativne bodisi liberalne provenience. Zato mora stroka tedanje dogodke raziskovati in predstavljati čim bolj neodvisno in argumentirano, tako da bi čim manjkrat postali predmet manipulacij.
Takšne obravnave nista bila, žal, nikoli deležna sežiga protestantskih knjig v Ljubljani 29. decembra 1600 in 9. januarja 1601, ki jima tudi zaradi bližajoče se obletnice velja nameniti nekaj besed. V zvezi z njima se v strokovni in poljudni literaturi že dobro stoletje ponavlja vrsta zmot, ki daje približno takšno sliko: katoliška Cerkev naj bi v podobi tedanjega ljubljanskega škofa Tomaža Hre...
