Zadovoljna in srečna starost za »novo rojstvo«

Letos poleti je spet prišel na obisk iz Nemčije šestinosemdesetletni znanec, ki mu je pred dvema letoma umrla nekaj let starejša žena. Po mami je bila Slovenka in več kot petdeset let sta najmanj dvakrat prihajala v Slovenijo. Tu sta imela veliko prijateljev in znancev, pa tudi nekaj ženinih sorodnikov. Otrok pa nista imela. Zadnjikrat sta bila tukaj pred osmimi leti, potem pa je žena zelo oslabela in mož je izredno lepo skrbel zanjo pet let. Do konca je lahko ostala doma in je doma tudi umrla. V najlepšem spominu ima dolge noči, ko je sedel ob njeni postelji in sta se pogovarjala še in še. Tudi o stvareh, za katere prej morda ni bilo časa. Zdaj je prišel prvikrat po ženini smrti.

Veliko smo se pogovarjali, tudi o pokojni ženi. Zdelo se je, kot da prav takšne pogovore potrebuje in mu dobro denejo. Rekel je, da se je po eni strani obiska bal, po drugi strani pa je čutil, da mora priti. Zanj je bil vnovičen obisk Sloveni...