»Ne moremo reči, da je slovenski jezik pomemben za našo kulturo, če ne vemo, zakaj in kako. Raziskovati zgodovino jezika in jezikoslovja pomeni raziskovati najglobljo narodovo zgodovino,« pravi jezikoslovec Kozma Ahačič.

Gospod Ahačič, vaša prva knjiga o zgodovini misli o jeziku na Slovenskem je nosila podnaslov protestantizem, nova pa nosi podnaslov katoliška doba – tako so namreč poimenovali čas 17. in prve polovice 18. stoletja. Zakaj?
Iz preprostega razloga: enako kot je na slovenski knjižni jezik v 16. stoletju vplival protestantizem, ga je v naslednjem stoletju in pol zaznamovala katoliška Cerkev. Za razumevanje, kako nas lahko Slovence slovenski jezik združuje, je to ključna doba. Ljubljanski škof Tomaž Hren se je moral že na samem začetku svojega službovanja na začetku 17. stoletja odločiti, kakšen odnos bo zavzel do jezika slovenskih protestantskih piscev, še posebej do Dalmatinovega prevoda Biblije. Pri tem j...