V adventu ni nič pomembnejšega kot družina in osebna duhovna rast.

Pišem vam, ker se zelo bojim decembra, ker se tedaj pri nas vse razpusti, zlasti v zadnjih dneh leta. Pavla

Vaš strah je vsekakor upravičen. Konec leta prihrumi v naš svet doživljanja veliko stvari. V pismu navajate veliko misli in želja, pa tudi dvomov in vprašanj. Pravite, da bi morali pri pastorali dati veliko več konkretnih smernic. Jasno pokazati, kaj pomenijo prazniki in jih osmisliti. Krščanske vsebine namreč večkrat čisto zamegli porabništvo. Celo do te mere, da pozabimo na sporočilo praznikov. V pojasnilo na kritičen način predstavite vašo družino. Pravite, da se v teh dneh sploh ne znajde. Oziroma se zelo znajde, vendar ne v skladu s tistim, kar si želite in kar bi ji prineslo notranji mir, zadovoljstvo in srečo. V adventu se nabere toliko dogodkov (proslav in drugih praznovanj), da december izgubi vrednost globokega hrepenenja in pričakovanja, predvsem pa notranjega očiščenj...