Kaj življenje misijonarja med Malgaši sporoča Evropejcem

Dokumentarec o Pedru Opeki, s katerim nas je za božični večer prijetno presenetila nacionalka (kmalu bo na voljo na dvd-ju), je vsaj v mojih očeh eden pomembnejših dogodkov zadnjega meseca. Pa ne le zaradi dobre gledanosti. V prvi vrsti zato, ker nas je popeljal v vsakdanjik človeka, ki je življenje tisočev rešil skrajne bede, in rojaka, zaradi katerega si lahko le ponosen na to, da si Slovenec. In nas pretresel – v pozitivnem pomenu te besede.

Z zaslona se med filmom razlezejo številni široki nasmehi otrok in odraslih, ki jih je misijonar rešil umazanije in smradu smetišča. Zgovornejši so od besed. Prav tako pa tudi način, kako Pedro pristopa bodisi k smetiščarjem bodisi k predsedniku: s spoštljivostjo, preprostostjo in toplino. Želi »govoriti iz srca v srce«. Biti prijatelj. Zato se mu vrata zlahka odpirajo. »Čez sto let bodo rekli: kako so bili ljudje takrat omejeni, da niso spoznal...