Kakšna naj bosta odnos in razmerje med gmotnim in duhovnim? Aktualna finančna kriza in gospodarska recesija nista le posledica pomanjkanja materialnih dobrin, kot je marsikdo še danes prepričan, marveč sta se pojavili in se še naprej poglabljata tudi in predvsem zaradi neustreznega razmerja med materialnimi in nematerialnimi dobrinami. Priče smo oživitvi scenarija iz 18. stoletja, ki ga je britanski pesnik, pisatelj in dramatik Oliver Goldsmith leta 1770 v svoji literarni mojstrovini Zapuščena vas slikovito opisal takole: »Deželi se slabo godi, še slabše nanjo bržčas preži, kjer bogastvo se kopiči in moralnosti v ljudeh več ni.« Zasvojenost z materialnimi dobrinami Na pomen razmerja med materialnim in nematerialnim znanstveniki in misleci opozarjajo že stoletja, a se njihov glas pogosto sploh ne sliši oziroma jih odgovorni v svoji lagodnosti, zaverovanosti v svojo materialno moč in vpliv ter v želji po zaslužku najraje preslišijo. Razmerje med materialnim in duhovnim, nematerialnim svetom je dinamično, spremenljivo prilagodljivo – težišče sistema se nenehno in sproti prilagaja razmeram ter se spreminja glede na okoliščine, dogodke, pogoje in zahteve ključnih akterjev na frontni črti in v ozadju. V obdobjih ekspanzije – rasti in razvoja, krepitve in utrjevanja materialne baze je glavnina razmišljanja, pozornosti, energije in drugih potencialov usmerjena v področja, ki omogočajo tovrstne procese; v času, ko se pojavi izrazita potreba po duhovni nadgradnji materialne osnove, pa nematerialne dobrine stopijo v ospredje in človeštvu omogočijo duhovno rast, razvoj in preobrazbo. Ne glede na vsesplošno duhovno lakoto pa so mnogi še vedno prepričani, da je materialni svet nujen in nepogrešljiv za slehernega izmed nas, duhovni, nematerialni pa le za tiste, ki so verni oziroma religiozni, ki verjamejo v nekaj več in priznavajo nad seboj nekaj višjega. Pri tem pa se sploh ne zavedajo, da na ta način negirajo, zavirajo in zatirajo svojo duševno entiteto in svoje duhovno bistvo. Enovita in celovita osebnost temelji na edinstveni kombinaciji telesnega, duševnega in duhovnega; šele vse tri komponente in njihovo vzajemno delovanje pa zagotavljajo optimalno rast, razvoj in delovanje posameznika, družine, države in družbe.