Veliki čuvar
Objava:
08. 12. 2012 / 23:00
Deli:
Čas branja:
2 minuti
Nazadnje Posodobljeno:
07.12.2012 / 12:18
Veliki čuvar
Mirsad Begić v razstavišču Montfort Portorožu Marij Pregelj, Stisnjen človek, 1966, Moderna galerija
Ambientalna postavitev skulptur kiparja Mirsada Begića v razstavišču Monfort v Portorožu je »umetnostni presežek «, so zapisali v Obalnih galerijah. Begić je na razstavi Veliki čuvar »zbral vsa svoja spoznanja in likovno znanje in (po)ustvaril nekakšno arheologijo prehajanja v Onstranstvo. Postavitev spominja na ostanke ruševin, naplavin, uničenih arheoloških artefaktov in relikvij, neke nevidne zgradbe in prostora, ki ne pozna vzporednic v slovenski likovni umetnosti« je v spremnem katalogu zapisal Andrej Medved. »V Begićevih sanjah je arheologija povezana s psihoanalitičnim odstiranjem, z razkrivanjem prazavesti, s pradavnostjo potlačenega v naši psihi.« Umetnostni kritik Medved je še zapisal, da je Begićevo kiparstvo kot »žrtveni oltar, kiparstvo kot kadaver,...
Ambientalna postavitev skulptur kiparja Mirsada Begića v razstavišču Monfort v Portorožu je »umetnostni presežek «, so zapisali v Obalnih galerijah. Begić je na razstavi Veliki čuvar »zbral vsa svoja spoznanja in likovno znanje in (po)ustvaril nekakšno arheologijo prehajanja v Onstranstvo. Postavitev spominja na ostanke ruševin, naplavin, uničenih arheoloških artefaktov in relikvij, neke nevidne zgradbe in prostora, ki ne pozna vzporednic v slovenski likovni umetnosti« je v spremnem katalogu zapisal Andrej Medved. »V Begićevih sanjah je arheologija povezana s psihoanalitičnim odstiranjem, z razkrivanjem prazavesti, s pradavnostjo potlačenega v naši psihi.« Umetnostni kritik Medved je še zapisal, da je Begićevo kiparstvo kot »žrtveni oltar, kiparstvo kot kadaver,...
