Človek je celota duše in telesa. V adventu in za praznike poskrbimo za oboje.

Že razmišljate o praznikih in se jih veselite? Na pragu veselega decembra, ki nam vsako leto znova skuša pričarati praznično razpoloženje veliko prej, kot to napoveduje koledar, se človek srečuje z upanjem, pričakovanjem in hrepenenjem, pa tudi s skrbmi, zahtevami, težavami in izzivi, ki se pogosto nadaljujejo tudi v prazničnem času in nam tako marsikdaj povsem po nepotrebnem zagrenijo celo najlepše in najsrečnejše trenutke.

Posvečeni čas

Staro izročilo pravi, da je praznični čas posvečeni čas, v katerem naj bi se človek več posvečal svojim najdražjim (živim in mrtvim), pa tudi samemu sebi. Nikjer pa ne piše, da bi moral na veliko nakupovati in brezglavo zapravljati, pretiravati s čiščenjem in pospravljanjem, preveč jesti in piti, letati po obiskih, čepeti pred televizorjem, različnimi predvajalniki in računalnikom, nenehno skrbeti za brezhibnost, izpolniti tisoč in eno do...