Moderna doba je izgnala iz človekovega obzorja nadnaravo: obstajala naj bi edinole narava, kraljestvo same materije, fizike in kemije, ki nam je tudi čutno in umsko dostopno. Skratka, nadnarave (Boga in tega, kar od Boga izvira) ni. A da je, je v zadnjih brezbožnih stoletjih hotel dokazati Bog sam z vrsto pojavov, ki presegajo človeško raven.

V minulem stoletju sta bili na primer dve takšni veliki božji manifestaciji, prikazovanje v Fatimi leta 1917 z veličastnim sončnim čudežem, ki ga je videlo 70.000 ljudi, in sv. p. Pij, ki danes s svojim romarskim čarom že menda ogroža primat Lurda. V stoletju pred minulim, v 19., je dežela takšnih manifestacij Francija, na čelu prav z Lurdom.

»Primat Lurdu?« sem se vprašal te dni, potem ko sem si prebral knjigo Francoza Brunota »Mirjam Mala Arabka« (Salve). Kako, da sem se, pozoren na takšne stvari, srečal s tem edinstvenim mističnim ženskim likom šele zdaj? Ali je to pozitivno znamenje za katolicizem, da ne razglašuje svojega...