Pred kratkim sem na nekem evropskem letališču za nizko cenovne polete odkril večversko molitveno sobo. Ker je letalo imelo dveurno zamudo, sem si z zanimanjem ogledal to sobo, v katero lahko vstopi kristjan, Jud, musliman, budist, hindujec ali kdo drug, ki še drugače veruje in Boga išče še po drugih poteh. Že pri vhodu je nameščena obredna umivalnica, v predsobi je na skrbno pripravljeni polici Sveto pismo, koran, zvitek stare zaveze, sveta knjiga Ved, knjiga o razsvetljenju Bude, zbirka Konfucijevih misli. V molitveni sobi je označena smer Jeruzalema in Meke, v katero se pri molitvi obračajo Judje in muslimani.

Ko sem molil, me je prešinila Jezusova misel iz Janezovega evangelija: »Pride pa ura in je že zdaj, ko pravi molivci Očeta ne bodo molili na tej gori ali v Jeruzalemu, ampak v duhu in v resnici« (Jn 4). Zdelo se mi je, da sem v tistem trenutku tudi sam postal del pogovora med Jezusom in ženo Samarijanko. Srečanju med njima je papež Benedikt XVI. v apostolskem pismu...