Merilci javnega mnenja zaznavajo upad zaupanja ljudi v demokracijo, v državne inštitucije in politične stranke. Dramatična vprašanja, ali ne popušča vezivo (interesi, vrednote, kultura), ki nas druži kot skupnost, in ali smo sploh sposobni imeti svojo državo, niso več le del otožnega repertoarja poražencev tranzicije, ampak sodijo v osrednji tok razprav o našem političnem življenju.

Tudi iz leta v leto nižja volilna udeležba naj bi pričala, da so Slovenci razočarani nad demokracijo in da jim je vse bolj vseeno, kdo in kako upravlja njihovo državo. Delež politično opredeljenih, ki jim še uspe pojasniti izvor vsega slabega v delovanju političnih nasprotnikov, je vse manjši, vse več pa je tistih, ki za našo sedanjo »nesrečo« krivijo politične in gospodarske elite ne glede na njihov položaj v ideološkem spektru. Čeprav za razliko od časov velike gospodarske krize totalitarnih alternativ ni na obzorju, sta na Slovenskem na zatožni klopi tudi demokracija in sistem tržnega gospod...