Draga Kristina!

Pa sva dočakala advent – čas pričakovanja!

Čakanje je sestavni del našega življenja: čakamo pri zdravniku; čakamo na avtobus; čakamo v vrsti na pošti, v banki, trgovini in uradu; čakamo v kolonah na cestah; čakamo na zeleno luč na semaforjih; čakamo, da bo konec službe, konec šole; čakamo tiste, ki zamujajo …

Čakamo vsi … od največjih do najmanjših! Čakamo, to že … Ne znamo pa pričakovati. Ker nimamo časa, ker se nam mudi! In potem, v mislih ali pa celo na glas, pošiljamo nekam … zdravnike, ki so na kavici namesto v ordinaciji; avtobusarje, ki imajo zamudo; uslužbence, ki prepočasi delajo; mečkače na cestah; semaforje, čeprav na zeleno luč sploh ne čakamo več; šefe in učitelje, ker opravljajo svoje delo; zamudnikom bi pa kdaj pa kdaj prav res lahko zaprli vrata pred nosom … razen seveda, če ne zamujam jaz, ker imam zmeraj dober in upravičen razlog za to …

Pa vendar je tudi pričakovanje del našega ž...