Vnovična interpretacija preteklih dogodkov je nujnost, ne pa »revanšizem«

V Sloveniji se že vse od osamosvojitve (pa tudi že nekaj let pred tem) ukvarjamo s tem, ali je bila naša, predvsem polpretekla, zgodovina že napisana ali ne. Na eni strani so tako predvsem tisti, ki so svoje privilegije utemeljili na interpretaciji zgodovine, kot jo je dalo povojno, z ideologijo prepleteno, zgodovinopisje. Ti so prepričani, da je zgodovina nekaj, kar se napiše enkrat za vselej. Pri tem kažejo na skladovnice knjig, izdanih po vojni, v katerih je po njihovem mnenju napisano vse, kar je za slovensko zgodovino pomembno. Vsak poskus ponovne interpretacije zato doživlja njihove ogorčene napade. Na drugi strani pa predvsem mlajše generacije zgodovinarjev odkrivajo, da spoznanja o preteklosti ne morejo biti dokončna in da vsak na novo odkrit vir dopolni podobo časa, ki ga preučujejo, pri čemer se opirajo na znanstvene pristope raziskovanja. Pri tem jim je jasno, da se mora pri razu...