»Če hočeš druge vneti, moraš sam goreti.« Ta Slomškova misel je gotovo na mestu, ko končujemo njemu posvečeno leto. Govoriti o svetnikih, navduševati za njihovo pot in luč, ki nam je po njih zasvetila, je nemogoče, če ne doživimo živega ognja in moči, ki so jo odsevali v svojem življenju. V tem letu so mi mnogi pokazali, da je Slomškova priprošnja mogočna in da lahko vedno računamo nanjo.

Kaj bo torej ostalo od preteklega leta? Verjamem, da je v vseh, ki smo bili v SNG in na Slomškovem trgu, veličastna podoba. A verjemite, še tako velika podoba v nekem trenutku splahni. Ostane pa tista tiha molitev, osebni trenutek pogovora z njim in zavest, da nas je razumel, ker je živel v tem mestu, na teh krajih, ker je ljubil to domovino, ker je Cerkev živel v naših okoliščinah …

Ob sklepu leta naj zato spregovori pričevanje, ki nas je nagovorilo tisto lepo septembrsko nedeljo.

Ker pa verjamem, da je teh pričevanj več, vas prosim, da jih posredujete in obogatite z nj...