Ko beremo evangelije, zlahka ugotovimo, da se v njih ne pojavljajo statistike o uspehih in zavajajočih številkah (te so pogosto simbolične in kažejo na pomen dogodka) ampak poročila o poglobljenih medsebojnih odnosih. Jezus je gradil oznanjevanje božjega kraljestva na posameznikih ali kvečjemu na majhnem številu učencev in učenk, ki so ga razumeli in sprejeli v njegovi drugačnosti in posebnosti.

Čeprav sem in tja naletimo na množice, ki jim je Jezus govoril, so ti dogodki navedeni in opisani zaradi razkritja Jezusove skrivnosti. Zato on sam ni blagroval množic, saj ne bi razumele njegove globoke in zahtevne misli, da so Bogu pri srcu preprosti in ubogi, čisti v srcu, dobronamerni in miroljubni, tisti, ki raje utrpijo preganjanje, kot da bi bili sami nasilni, neresnicoljubni in goljufivi. Ni izhajal iz logike tega sveta, ni se ravnal po pravilih, po katerih se zna človek preriniti naprej in zapostaviti drugega, sledil je nagibom dobrega nebeškega Očeta, ki je vsakomur, ki ga...