Kako krizo ne le preživeti, marveč tudi kako živeti po njej?

Reševanje prezadolženih držav in iskanje izhoda iz gospodarske, finančne, če ne celo monetarne krize, kar je potrebno in kratkoročno nujno, je verjetno razlog, da razmišljamo manj o dolgoročno pomembnem vprašanju konkurenčnosti države.

Nemčija, ki je v družbi evropskih držav ena redkih, ki je s pravčasno racionalizacijo svojih struktur ostala globalno konkurenčna, gleda na ta problem z vidika upnika, ki mu azijski trg že nekaj časa vsaj delno nadomešča nekoč zanj tako potrebno evropsko tržišče. Zato jo skrbi le, da države dolžnice privarčujejo dovolj, da bodo lahko plačevale vsaj obresti svojih nemajhnih dolgov. Ostale evropske države, ki so ob skrbi za blaginjo državljanov zmanjšale, če ne celo zapravile svojo konkurenčnost, pa poudarjajo s stališča dolžnikov v stiski potrebo po evropski solidarnosti. Morale pa bi vendarle tudi resno razmisliti ne le, kako krizo preživeti, marveč tudi kako ži...