Moj priprošnjik na delovnem mestu in v družini

On je moj varuh na poti vzgajanja mojih otrok doma in v šoli.

V študentskih letih, ko sem se srečala z njegovim življenjepisom, sem spoznala, da je bil že za časa svojega življenja velik v dejanjih, da je dobro opazoval življenje okrog sebe in znal iskreno povedati in pokazati, kaj je lahko v pomoč slovenskemu človeku.

Sploh ne vem, kdaj je postal del mene.

Septembra 2005 sem bila prvič na Ponikvi pri maši ob srečanju katoliških pedagogov. Na Ponikvo sem se v želji, da bi z učenci, ki so mi zaupani, dobro korakali v novem šolskem letu. Priporočila sem tudi svoje otroke – šolarje. Takrat smo imeli že dva šolarja.

Naslednje leto sem ob srečanju katoliških pedagogov obiskala Slomškovo Ponikvo sama.

Sin Niko, ki je takrat obiskoval peti razred in je zelo rad gledal vojaške in zgodovinske filme, me je vprašal: »Mama, po kaj si šla danes na Ponikvo?« V brezbrižnosti sem mu odg...