Na zadnjih predsedniških volitvah smo imeli možnost, da izvolimo za predsednika republike katoličana. To ni kakšna posebna prednost, kvečjemu dodatno breme. Kljub temu bi imeli predsednika, ki bi bil eden izmed nas, predvsem pa nas ne bi žalil in poniževal, kar so delali v bistvu vsi dosedanji, še najbolj pa sedanji. Nikoli ni zamudi priložnosti, da jasno pokaže prezir in zaničevanje do katoliške Cerkve. V trenutku razglasitve vzporednih volitev je pokazal doslej nevideno sovraštvo do svojih političnih tekmecev. To je tuje, predvsem pa nevarno za demokracijo.

Sam ločim ljudi na dobre in slabe. Biti vernik razumem kot milost, biti in delovati v javnem in zlasti političnem življenju v skladu z verskim naukom je zelo težko. Nihče ni popoln, toda da te lastni ljudje pustijo na cedilu, ker ne spoštujejo sami sebe, svojega prepričanja, ker so naklonjeni onim, ki jih ponižujejo in žalijo, je preveč! Ko zapisujem te besede, dopuščam možnost, da se motim, da ne razumem razmer. Pogle...