Naša vera kaže osupljivo moč preživetja

Okrog l. 40, umor diakona Štefana, preganjanje kristjanov v Jeruzalemu. »Vsi razen apostolov so se razkropili,« pravijo Apostolska dela. Zdi se, da bo konec novega in nebogljenega gibanja. Ampak beg iz Jeruzalema se izkaže kot naročen. Evangelij se zdaj širi v Malo Azijo. Ta kmalu postane zibelka mednarodne Cerkve.

L. 304, cesar Dioklecijan zapove preganjanje kristjanov po celotnem rimskem cesarstvu. Še enkrat strah, da je to konec. Glej, devet let kasneje, l. 313, cesar Konstantin z milanskim ediktom ponudi krščanski manjšini dušo imperija tako rekoč na krožniku. V naslednjem stoletju je večina prebivalcev cesarstva že krščanska. Neverjeten preobrat!

Peto stoletje, vdor barbarskih ljudstev s severa. Obup! Rim je večkrat oropan, krščanska mesta gorijo celo v severni Afriki. Toda nekaj čudnega se dogaja vmes. Germanski »divjaki« (Vandali, Goti, Sasi, ...) so prevzeti nad civilizacijo, ki jo rušijo, očarani nad relig...