Na pobudo gibanja Družina in Življenje smo 13. in 14. oktobra »pretekli« mini svetopisemski maraton tudi v naši župniji. Po petkovi večerni maši se je po uvodnih zvokih kitare in violine pri prebiranju Nove zaveze zvrstilo okrog sto bralcev: najmlajši korajžni četrtošolec in najžlahtnejša »nona« pri »nekajintoliko« letih. Posebej veseli smo bili bralke pravoslavne veroizpovedi. Dvaindvajset ur in pol je zadoščalo za zavzeto branje od Matejevega evangelija do Razodetja. Sklenili smo s sobotno večerno mašo, pri kateri je evangelij sporočal: »Še bolj blagor pa tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo.« Naj navedem le nekaj odzivov bralcev: »jaz bi še brala; danes je kot praznik; j'z s'm čist' not' padu; noro dobra duhovna izkušnja; a moram že nehat?« Med pospravljanjem dvorane me je hčerka vprašala: »Kakšen je bil smisel tega branja?« Odgovoril sem: »Se spomniš, da zvečer bereva pravljice?« - »Ja.« - »Zakaj?« - »Da lažje zaspim.« - »Tu je pa ravno obratno.« - »Kako?« - »...