Žalosti ni treba zanikati in zavračati

Idealno družino si vsakdo predstavlja kot skupnost, ki jo prevevata radost in veselje, njeni člani pa kar žarijo od sreče. Vendar pa je v osnovni celici človeške družbe čas in prostor tudi za žalost in bolečino. Žalost sodi med prvinska čustva, ki človeka plemenitijo in bogatijo, podobno kot to velja za veselje in srečo, zato je ni potrebno zanikati in zavračati. Bistvo družinske skupnosti je namreč tudi v tem, da vsakdo lahko pove in pokaže, kar čuti in občuti, se tega ne boji in ne sramuje, saj ve, da ga drugi razumejo, podpirajo in sprejemajo takšnega, kakršen je.

V žalosti pomaga molitev

Tenkočutni poznavalci človeške duše vedo, da molitev potrtemu daje notranjo in duhovno moč, z njo lahko premaga ali vsaj ublaži in omili svojo žalost, neznosno bolečino pa spremeni v breme, ki ga je zmožen nositi. Molitev človeku daje veliko več, kot si sploh lahko predstavlja. Pomaga mu utrjevati zavest, da je vsak padec za č...