Vedno znova, čeprav se s tem soočam tako rekoč vsak dan, me preseneča, da nam razločevanje duhov, če se izrazim z besedami Ignacija Lojolskega, na političnem področju v Sloveniji nikakor ne gre od rok. Vem, da bo veliko kristjanov v prvem krogu na predsedniških volitvah volilo enega ali drugega levičarskega kandidata, kar me sploh ne bi motilo, če bi ves politični spekter izhajal iz demokratičnih načel. Razumljivo je, da je ogromno kristjanov tudi na primer med evropskimi liberalci ali socialisti. Vsi so zavezani demokraciji, ki je njihovo izhodišče, nato pa z bolj ali manj različnimi pogledi vplivajo na skupno politiko. Pri nas pa – ali nam res še ni jasno? – ni tako. Tisto, kar se pri nas uvršča na levico, pa tudi tisto, kar se noče opredeliti, ima svoj izvor ali vsaj navezave v sistemu, ki je bil od začetka do konca zločinska ureditev in kot tak vreden vse obsodbe.

Kristjani smo še bolj kot drugi zavezani k iskanju resnice. Zato prijeten videz, lepe besede, prijazni nasm...